Otrok ima pravico, da ga odrasli upoštevamo kot osebo z lastnimi pravicami (tako z osnovnimi človekovimi pravicami kot tudi z njihovimi posebnimi pravicami). Pravni položaj otroka mora biti načeloma enak položaju drugih subjektov, različen pa le toliko, kolikor gre za upoštevanje otrokovih osebnih sposobnosti in posebnosti. Poleg pravic zaščite in varnosti Konvencija o otrokovih pravicah poudarja predvsem avtonomijo oziroma pravico otroka do lastne izbire. Ob iskanju različnih možnosti za pomoč otroku v stiski se vse premalo v reševanje problema vključuje otrok in ob tem upošteva drugačnost njegovega čutenja in dojemanja stvarnosti.