Kontakt
Društvo UP
C. Maršala Tita 63
4270 Jesenice
GSM: +386 (0)31 569 340
Medkulturni dialog v slovenskih šolah
V Človekoljubnem dobrodelnem društvu UP Jesenice se zavzemamo za to, da bi medkulturni dialog postal način življenja.
Medkulturni dialog ne zajame le ideje o zbliževanju evropskih narodov, temveč vseh ljudi. Gre za dialog med različnimi pogledi, svetovnimi nazori in prepričanji. Medkulturna komunikacija ni le vprašanje politike ali političnih inštitucij, temveč jo ustvarjamo vsi, vsak dan.
V Človekoljubnem dobrodelnem društvu UP Jesenice se zavzemamo za to, da bi medkulturni dialog postal način življenja. Kar pomeni, da se zavemo, da je medkulturnost del našega vsakdana; o medkulturnosti ne le govorimo, temveč jo tudi živimo in o tem ozaveščamo. A vendar se razumevanje integracije pokaže v poudarjeni dolžnosti priseljenih otrok, da se kar se da hitreje naučijo slovenskega jezika in prevzamejo navade novega okolja, ter na drugi strani majhna pripravljenost domačih učencev seznaniti se in sprejeti kulturo priseljenega otroka. In potem se zdi, da je prostor za diskusijo o obojestranski pripravljenosti za multikulturnost dokaj omejen. Po vsem, kar učijo teorije, bi morali imeti priseljeni otroci namreč pravico do veliko več motenj kot jih dejansko izkazujejo. Jezikovne prepreke, prilagoditvene težave, občasno neprijazen sprejem s strani učitelja ali sošolcev, otežujejo uspešno učenje. Priseljeni otroci potem s svojim (kasneje) dobro prilagojenim vedenjem sami sebi ustvarjajo udobno okolje, čeprav so zelo pogostokrat obravnavani kot tujci.
Projekti, ki jih izvajamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah so osredotočeni na spoznavanje različnih kultur. Spoznavanje razlik med kulturami pa je kot priložnost za oblikovanje odprte, dinamične, strpne in raznolike družbe najpristnejše ob spoznavanju njenih predstavnikov, ob pogovorih in izkušnjah "iz prve roke". Uvajamo sproščene pogovore, interaktivne delavnice in socialne igre, otrokom odgovarjamo na številna vprašanja povezana s problemi diskriminacije, prednostmi raznolikosti in strpnosti ter uveljavljanjem enakih možnosti za vse. Namen projekta je sprožiti obsežne razprave o prednostih, ki jih evropskim družbam prinaša različnost, ter seznanjati prebivalstvo z njegovo pravico do enake obravnave in življenja brez diskriminacije – ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost ali starost.
V Človekoljubnem dobrodelnem društvu UP Jesenice se zavzemamo za to, da bi medkulturni dialog postal način življenja. Kar pomeni, da se zavemo, da je medkulturnost del našega vsakdana; o medkulturnosti ne le govorimo, temveč jo tudi živimo in o tem ozaveščamo. A vendar se razumevanje integracije pokaže v poudarjeni dolžnosti priseljenih otrok, da se kar se da hitreje naučijo slovenskega jezika in prevzamejo navade novega okolja, ter na drugi strani majhna pripravljenost domačih učencev seznaniti se in sprejeti kulturo priseljenega otroka. In potem se zdi, da je prostor za diskusijo o obojestranski pripravljenosti za multikulturnost dokaj omejen. Po vsem, kar učijo teorije, bi morali imeti priseljeni otroci namreč pravico do veliko več motenj kot jih dejansko izkazujejo. Jezikovne prepreke, prilagoditvene težave, občasno neprijazen sprejem s strani učitelja ali sošolcev, otežujejo uspešno učenje. Priseljeni otroci potem s svojim (kasneje) dobro prilagojenim vedenjem sami sebi ustvarjajo udobno okolje, čeprav so zelo pogostokrat obravnavani kot tujci.
Projekti, ki jih izvajamo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah so osredotočeni na spoznavanje različnih kultur. Spoznavanje razlik med kulturami pa je kot priložnost za oblikovanje odprte, dinamične, strpne in raznolike družbe najpristnejše ob spoznavanju njenih predstavnikov, ob pogovorih in izkušnjah "iz prve roke". Uvajamo sproščene pogovore, interaktivne delavnice in socialne igre, otrokom odgovarjamo na številna vprašanja povezana s problemi diskriminacije, prednostmi raznolikosti in strpnosti ter uveljavljanjem enakih možnosti za vse. Namen projekta je sprožiti obsežne razprave o prednostih, ki jih evropskim družbam prinaša različnost, ter seznanjati prebivalstvo z njegovo pravico do enake obravnave in življenja brez diskriminacije – ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost ali starost.



<< Nazaj